S ceste na Kum se odpre najbolj veličasten pogled na trboveljski dimnik, ki je s 360 metri še vedno najvišji v Evropi. Za celih 60 metrov je višji celo od Eifflovega stolpa. Ker se asfaltna cesta proti Kumu že takoj na začetku strmo, toda za vožnjo dovolj obvladljivo vzpne, smo dokaj hitro tudi vštric z dimnikom. Kakšen razgled na Savo in na Trbovlje v dolini! Marsikoga bo že na razglednem mestu ob cesti obšla vrtoglavica, toda Iztok Kovač, plesalec in koreograf iz Trbovelj je na vrh tega dimnika splezal in tam posnel tudi nekaj kadrov svojega plesnega filma Vrtoglavi ptič (1997). Pa ni bil edini, na spletu je možno najti tudi druge posnetke, celo romunski par si je privoščil hojo po ozkem obodu na vrhu dimnika, širokem komaj za dve stopali, prehodila sta cel krog - kajpak brez varovanja, med tem ko je on vmes žongliral s tremi nektarinami. Mimogrede, dimnik lahko v vetru niha za en cel meter!   

Članek v motosi 94 (avgust - september 2020)
Na uredništvu smo staknili glave in se vprašali, katere so tiste ceste po Sloveniji, ki jih sami radi občasno uberemo bodisi zaradi narave bodisi zaradi lepih cest, pa da niso to ravno najbolj znane in obljudene motoristične smeri. Kjer smo preverili in kjer poznamo, smo navedli tudi gostišča. Tam nam je bila hrana ljuba in so nam gostitelji s svojo »štimo« polepšali izlet.     
Predstavljamo 9 lepih izletniških motorističnih poti po Sloveniji.
Članek v motosi 93 (junij - julij 2020)
V Valencii se je zame začel priobalni del potovanja. Prvi postanek je bil seveda na dirkališču Ricardo Tomo, ki je, tako kot večina španskih dirkališč v tem času, večinoma zaprto, odprti dnevi so redkost, še najpogosteje dirkališče oddajo v najem tovarnam in ekipam za teste. Seveda me z motociklom niso spustili v paddock. Pokazali pa so mi skrito potko, ki gre preko boksov na glavno tribuno, s katere lahko vidiš praktično celotno stezo. Ob zahajajočem soncu sem si zlahka predstavljala, kako je tu navijati na finalni dirki sezone. Kako lepo bi bilo šele, če bi se lahko človek zapeljal po progi. 
Članek v motosi 92 (april - maj 2020)
Minulo poletje sem se kot še zelo zelena enduro voznica podala na 5.000 km dolgo potovanje od doma do juga Albanije in nazaj. Kar 85 % poti je potekalo v odročnih krajih, izven asfaltnih cest. To so bili makadami, gozdne poti in planinske pešpoti. 
Za osnovo načrtovanja potovanja sem vzela traso projekta TET (trans european trail) in mu dodala odseke preteklih moto relijev. Po poglobljenem študiranju zemljevidov in prečesavanju poročil podobnih popotnikov sem dodala še svoje vložke. Na pot sem se odpravila z dvotaktnim KTM-jem EXC 250 in s priložnostnim sopotnikom. A sem po nepričakovanem dogodku več kot polovico avanture prevozila sama.
Članek je na voljo tukaj
 
 »Chioggia? Kje je to?« so me spraševali vsi po vrsti, ko me je razganjalo od vtisov in mi je bilo žal vsake minute, ki sem jo zabila v gneči v Benetkah.
Chioggia so Benetke v malem, toda z izjemo poletja je skoraj brez turistov. Je to sploh mogoče?    

Članek je na voljo tukaj